Inspiracija

Dan se je prevešal v večer, ko so 14. maja leta 1504 ‘prikrojili’ vhod stolniške delavnice v Firencah, da so lahko skozenj pretovorili velikanski marmorni blok. Več kot 40 mož je pomagalo pri selitvi Michelangelovega Davida, prvega monumentalnega akta v renesansi in največjega kipa po antiki. 434 centimetrov visok kip so iz delavnice selili pred glavna vrata Palazze della Signoria kakor je odločila komisija, v kateri so sedeli sami pomembno mojstri tistega časa. Ringhiera, dvignjena ploščad pred palačo, sicer še ni bila povsem pripravljena na prihod marmornega velikana, vendar junija se je tudi to uredilo, ko so Danatellov bronasti kip Judite prenesli v Loggio. Brez umestitve na primeren piedestal namreč nobena prava skulptura v renesansi ni bila celovita. Šest ton težek kip Davida, ki so ga premikali s prestavljanjem podmazanih hlodov so morali prestaviti 500 metrov stran. Naloga ni bila lahka in procesijo, ki se je premikala po polžje počasi, je z odprtimi usti opazovala množica. Zares je imela kaj občudovati, takšnega kipa še ni videla, pred njimi se je premikala mojstrovina, ki je obveljala za ikono renesančne umetnosti.

Projekt ‘Davidov pogled’ je inspiriran po enem najslavnejših kipov umetnostne zgodovine, Michelangelovem Davidu. Že od nekdaj naju inspirira njegov kontemplativen pogled, ki je pripravljen na spopad. Ko so ga v Firencah prvič postavili na ogled, so njegov pogled usmerili proti Rimu, kar je simbolično ustvarilo veliko politično gesto, saj že sama zgodovinska simbolika Davida nagovarja na boj mladeniča z velikanom, kjer s pametjo mladenič premaga zlobnega velikana. Poleg zgodovinskega ozadja pa sam kip predstavlja tudi mejnik v renesančnem umetniškem obdobju in še vedno velja za enega najpomembnejših del. Michelangelo je odgovoril na renesančno prepričanje v superiornost antičnih mojstrov. Tudi Vasari, ki v znamenitih Življenjih slavnih slikarjev, kiparjev in arhitektov zagovarja teorijo linearnega razvoja umetnosti, Michelangela izpostavi kot presežek, mojstra, čigar dela so celo boljša od velikih mojstrov antike. Michelangelo je postal zgled sodobnikom. Njegova dela so kmalu po nastanku kopirali in enako zavzeto študirali kot dela antičnih predhodnikov. Če so v zgodnji renesansi v kiparjih prepoznali še vedno navadne mojstre obrtnike, so jih z Michelangelom vendarle začeli ceniti kot umetnike.

 

David

Skica: Inspiracija za razvoj umetniškega dela Davidov Pogled

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s